Učenci 7. razreda nižjega izobrazbenega standarda (NIS) na OŠ dr. Ljudevita Pivka smo pri 3 urah slovenščine pobliže spoznali razne možnosti za razgibane in zanimive digitalne predstavitve, ki jih bomo potrebovali pri svojih govornih nastopih ter v nadaljnjem življenju.
V 3 šolskih urah smo urili kompetenco 3.1, torej ustvarjali in razvijali smo digitalne vsebine. Za svoje delo smo uporabili šolske računalnike, pametne naprave z vgrajeno kamero ter projektor.
Pod vodstvom mentorice Tadeje Topolovec so učenci sedmega razreda najprej spoznali možnosti, ki nam jih ponuja aplikacija Power Point, ki omogoča učencem, da v aplikaciji hitro in z lahkoto vstavijo oporne točke, ki jim bodo služile kot odlična izhodišča pri govornem nastopu. Vedoželjni učenci so prisluhnili osnovnim funkcijam, ki jih ponuja Power Point (izbira ustrezne podlage in motivov, spreminjanje velikosti pisave, vstavljanje fotografij, grafov ter posnetkov, navajali smo internetne vire in prilepili povezavo do ključne internetne strani).
Učenci so naslednjo šolsko uro poustvarjali in urejali digitalne vsebine, naučili so se jih shranjevati, prav tako smo omenili, da obstajajo digitalne vsebine v različnih formatih. Nekateri učenci so že poznali obliko datoteke s končnico pdf., spet drugi pa niso poznali razlike med različnimi formati. Mi smo se fokusirali na aplikacijo Power Point, tako je vsak učenec poustvaril svojo slikovno in besedno predstavitev, ki jo bo samostojno predstavil razredu. Na spletu so iz verodostojnih virov poiskali informacije in podatke o avtorju, ki so si ga izbrali in jih nanizali v svojo predstavitveno vizijo. Pri tem jih je mentorica opozorila na morebitna vsebinska odstopanja in da morajo zmeraj paziti, katerim virom zaupajo in od kod črpajo informacije.
EVALVACIJA:
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je bilo predznanje učencev zelo različno, zato so nekateri samostojno pisali nalogo, ali so celo napredovali, medtem ko so učenci z manj predznanja imeli več težav in so potrebovali individualni pristop učitelja, zato smo za realizacijo potrebovali tri ure, predvideli pa zgolj dve. Odprl se nam je problem pri iskanju ustreznega vira, saj učenci niso znali prepoznati ustreznih spletnih strani. Problem je nastal tudi, ker nekateri učenci niso imeli svojega e-naslova. Med učnim procesom je učiteljica spodbujala aktivno in sodelovalno učenje ter poskušala učence usmeriti k razmišljanju in poglabljanju razumevanja učne snovi. Z učenci smo ugotovili, da si najlažje zapomnijo korake v aplikaciji tako, da sami poskušajo in klikajo na ustrezne kategorije. Kot so učenci povedali, so se počutili, kot da bi se igrali. Med učenci je bilo moč začutiti sproščeno vzdušje, niso delovali pod pritiskom, učenci so bili polni idej. Smiselno bi se bilo razdeliti na dve skupini, ki bi si po predznanju bili bolj podobni, tako bi učenci hitreje in lažje napredovali in nazadnje usvojili snov. Z določenimi učenci bi morali začeti z osnovnimi koraki (npr. odpiranje računa za e-pošto), šele nato bi bilo smiselno nadaljevati nadaljnje postopke. Posodobiti in izboljšati bi bilo treba tudi računalnike in drugo tehnično opremo, s katero bi se lahko preizkušali še v praksi.